15 priložnosti, ki nam jih omogoča Korona virus (SARS-CoV-2)

Verjetno ste že naveličani 1001 informacije, ki se že nekaj časa pojavljajo v vseh medijih. Vse ali pa velika večina teh informacij je izrazito negativnih, zato sem prišel do točke, iz katere sem videl, da naša družba potrebuje tudi kaj drugega.

Namen tokratne BLOG objave je, da vam pokažem, da kljub vsem črnogledim napovedim, ni časa za paniko…

 

Naj začnem z zgodbo, ki izvira iz Kitajske.

 

Si povezal zgodbo in Konorna virus (SARS-CoV-2)?

Zgodba gre približno takole:
Nekoč je živel kmet, ki je imel konja. Imel ga je rad, bil je njegov ponos in sreča. Nekega dne pa je konj zbežal. Cela vas je izvedela, kaj se je zgodilo kmetu in odhiteli so do njega. “Ojoj, vaš konj je zbežal! To je tako grozno! “

Kmet jih je pogledal in skomignil: “Hmm… Mogoče je grozno, mogoče ne.”

Naslednji dan se je konj vrnil, a ne le to, vrnil se je še s tremi divjimi konji. Vsi sosedje so se vrnili do kmeta in dejali:  “Sedaj imate kar štiri konje! Kakšno srečo imate!”

Kmet jih je pogledal in rekel: “Hmm… Mogoče imam srečo, mogoče ne.”

Naslednji dan je kmetov sin poskušal ukrotiti enega izmed divjih konj in se ob tem ponesrečil. Konj ga je vrgel iz sedla in sin je utrpel trojni zlom noge. 

Vsi iz vasi so prišli do kmeta in dejali: “Ojoj! Kaj so konji naredili vašemu sinu! Kakšna nesreča!”

Kmet je odvrnil: “Hmm… Mogoče je nesreča, mogoče ni.”

Naslednje jutro je prišla vojska, ki je iskala mlade fante, da jih odpelje v vojno. Vojaki so videli poškodovanega sina: “Ima zlomljeno nogo, ne more z nami,” in odšli.

Vsi v vasi so slišali, kaj se je zgodilo in pritekli do kmeta. “Ojoj, kakšna sreča! Vaš sin ne rabi v vojno, vse naše sinove pa so odpeljali. Kakšno srečo imate!”

In modri kmet jim še zadnjič odvrne: “Hmm… Mogoče imam srečo, mogoče ne.”

Nauk zgodbe je, da si zlahka ustvarimo negativne perspektive, ko se nam zgodi nekaj “slabega”. Ali zares vemo, kaj je pozitivno in kaj negativno? Težava je, da ne vidimo celotne slike. Toliko ljudi je preživelo bolezni, izgube, padce,… Če se jim te situacije ne bi zgodile, ne bi nikoli imeli življenjske perspektive, kakršno imajo sedaj.

Verjamem, da nam bo virus »prinesel« tudi veliko pozitivnih sprememb v našem življenju in čas je, da svoje misli usmerimo tudi v ta aspekt.

 

 

Korona virus (SARS-CoV-2) je močno vplival na ozračje po celem svetu.

Čistejše okolje
Gospodarstvo, turizem in promet so se v času korona virusa močno zmanjšali in verjetno je naš planet potreboval malo premora, da spet zadiha. Če ste videli satelitske posnetke onesnaženosti ozračja pred in med krizo, potem vam je jasno o čem govorim. Prav tako je očitna razlika v onesnaženosti zraka v večjih mestih. Novi koronavirus je na Kitajskem rešil dvajsetkrat več življenj, kot jih je vzel, o izbruhu bolezni pravi Marshall Burke z univerze Stanford. Burke se je v pri svoji analizi opiral na število delcev PM2.5 v zraku in njihov vpliv na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da zaradi izpostavljenosti umazanemu zraku na leto po svetu umre okoli sedem milijonov ljudi!

Seveda pa je sedaj pomembno, kaj bomo z okoljem storili po virusu… Andrej Babiš, predsednik češke vlade, je Evropsko komisijo že pozval, naj se odreče zelenemu investicijskemu načrtu in se ukvarja z oživitvijo gospodarstva po pandemiji.

 

Vpliv medijev na dojemanje ljudi o resnosti Korona virus (SARS-CoV-2) je bil tokrat neverjeten.

Imamo priložnost za prijazno ekonomijo
V nedeljskem večernem dnevniku, 5.4., na PopTV, so Dr. Jože P. Damijan, Anton Komat in Dušan Plut razglabljali o življenju po virusu. Dušan Plut je poudaril pomembnost lokalizacije in regionalizacije nad sistemom globalizacije, vsaj na področju vod, energije in hrane ter poudaril pomembnost omejevanja potrošnje in luksuza.
Jože P. Damijan se je strinjal s predhodnikom in poudaril pomembnost skrajševanja oskrbovalnih verig ter poudaril pomembnost domačih proizvajalcev.
Anton Komat pa je izpostavil, da je tokratna kriza neko nadaljevanje narave po prašičji in ptičji gripi ter da potrebujemo uskladiti ekologijo in ekonomijo za preživetje.
Vsi so se strinjali, da bi potrebovali neke vrste prijazen kapitalizem oziroma ekonomijo, ki ji ne bo glavni cilj kapital ampak bo v ospredje postavila tudi človeka, okolje, zdravje.

 

Ne želi si nazaj v stare tirnice
Zadnje tedne po spletu prebiram mnoge želje po tem, da bi bilo čim prej spet tako, kot je bilo pred virusom. Sam se nikakor ne strinjam s tem. Kot oseba, ki že vrsto let pomaga ljudem do boljšega zdravja in počutja, močno upam, da bo ta kriza spremenila odnos do sebe. Da se bomo začeli bolj zavedati kako velik pomen ima, tako duševno kot telesno, zdravje na samo kvaliteto bivanja. Zdravje mora postati vrednota!

 

Virus mene ne more doseči
Je družba pomembnejša od posameznika? Okolje nas sili, da smo vse večji individualisti ali celo egoisti, narcisi. V korona krizi pa smo morali stopiti skupaj za starejše oziroma bolne ljudi, ki so »edini« v zares ogrožajoči situaciji. Nam je uspelo?

 

Cilji med Korona virusom (SARS-CoV-2)
Kot podjetnik in športnik vem, da brez cilja težko delam zares kvalitetno delo in sem zelo presenečen, ko nekatere stranke pridejo do mene z željo, da bi trenirali, vendar nimajo cilja. Kaj pa vi? Ste si v času korona počitniške krize postavili kakšen cilj? Življenje brez ciljev je za mene dolgočasno in suhoparno. Izkoristite višek časa, ki vam je bil (najverjetneje) ponujen in si postavite ter si zapišite dnevne, tedenske, mesečne, letne…cilje. Prepričan sem, da se boste tako uspešnejši!

 

Brca v rit
Najtežji časi izoblikujejo najboljši ideje oziroma osebe, zato imamo idealno priložnost, da tukaj in sedaj naredimo nekaj pozitivnega zase in za svojo okolico. Prepričan sem, da si že pomislil/a na kaj takšnega, kar bi izboljšalo tvoje življenje. Ne razmišljaj predolgo, ker je izvedba tista, ki šteje.

 

Nas bo Korona virus (SARS-CoV-2) naučil umivati roke?

Osebna higiena
Že več let opazujem koliko moških si po obisku WCja umije roke. Optimistično bi rekel, da smo blizu 50%. Če bi dodali še dodatne higienske kriterije, kot so uporaba mila, trajanje umivanja rok itd., pa bi bila številka še precej slabša. Če kaj, potem nam bo virus dal nekaj življenjskih lekcij osebne higiene in sem prepričan, da bo odstotek oseb, ki si bodo bolj redno umivale roke, precej večji.

 

Priložnost za drugo kariero
Raziskave kažejo, da 75 do 85% ljudi ne mara svoje službe. Za mene je to šokanten podatek in ne predstavljam si, da bi vsak dan po 8h delal v okolju, ki ga ne maram. Če spadaš med veliko večino ljudi, ki se ne počutijo dobro v službi, je sedaj idealna priložnost, da narediš načrt, kako popraviti situacijo. Namig: menjava službe ni vedno prava rešitev!

 

Povečajte svojo vrednost
Ozrite se okoli sebe in poglejte katere svoje lastnosti lahko izboljšate, da boste še bolj konkurenčni v svoji branži in katere svoje navade lahko opustite, ker vam ne koristijo. Tokrat imate čas, da dvignete svojo vrednost na višjo raven.

 

Sprememba mindseta
Vem, da se to sliši kot neka mainstream prodaja, vendar je ravno mindset oziroma način razmišljanja tisti prvi korak, ki ga potrebujemo za neko akcijo, spremembo. Če naš notranji svet ne bo pripravljen, da naredimo naslednji korak, tega ne bomo storili, pa se lahko še tako trudimo. Torej, imate čas in priložnost, da svoj mindset uredite tako, da vas bo podpiral in ne zaviral.

 

Korona virus (SARS-CoV-2) je priložnost!

Prebujenje
Dejstvo je, da se ljudje identificiramo s tistimi stvarmi, ki jih redno počnemo in smo na nek način na njih navezani. Naslednje dejstvo je, da obstaja ogromno ljudi, ki niso zadovoljni na svojem delovnem mestu, v razmerju ali pa sami s seboj. Torej, vprašaj se, kakšna oseba moram biti, da postanem to, kar si želim. Prišel je čas, da naredimo večje premike v svojem življenju. Le kdaj bomo imeli več miru in priložnosti, da svoje življenje vrnemo na pravo tirnice?

 

Duhovna preobrazba
Za kakšnega izmed vas, bi naslednji citat znal biti preveč duhoven. Upam in želim, da ga bo večina razumela in da vam bo pomagal izboljšati sebe in svoje misli.
»Zapuščam to, kar mislim, da sem in se vračam nazaj k svojemu bistvu«, je v enem izmed svojih webinarjev izjavil Miha Bavec iz podjetja Transformacija. Poanta citata je v tem, da se zaradi pričakovanj družbe dostikrat vedemo tako, kot mogoče nismo želeli ali ne želimo in nas potem takšna ravnanja lahko zavirajo, zato se vrnimo nazaj k svojemu bistvu.

 

Korona virus (SARS-CoV-2) je lahko povod za velike spremembe v človeški zgodovini.

Znanost ni verovanje
Prihajam iz prehranske stroke, zato mi je jasno, da kljub očitnim dokazom v znanstvenih krogih, bodo vedno obstajali določeni ljudje, ki bodo našli teorije zarote. Prav zaradi navedenega, sem se v zadnjih letih distanciral iz prehranskih debat. Enostavno se mi ni zdelo vredno. Me pa zelo zanima, kaj je našo družbo naučila korona kriza na tem področju.

Tukaj ne bomo razglabljali kdo je kriv za korona virus. Rad bi se osredotočil na rešitve. Cepivo proti korona virusu se namreč razvija zelo hitro, a vseeno preden se razvije cepivo, lahko pričakujemo tudi 2. ali celo 3. val okužb. Sam si želim, da bi cepivo hitro odkrili, obenem pa se sprašujem kaj bodo storili tisti, ki zavračajo cepljenje? Ali je njihovo prepričanje močnejše od znanosti?

 

Glej krizo iz pozitivne strani
Razumem vas, marsikomu gre vsiljen pozitivizem že pošteno na živce. Tukaj pa se ne gre za to. »Kriza ne pomeni nujno nečesa slabega. Kriza je za mene evolucijski klic po novi adaptaciji, prilagoditvi okoliščinam. Če nam adaptacija uspe, imamo možnost, da krizo preživimo, in na podlagi dodane vrednosti naredimo novo kvaliteto, sprejmemo novo odločitev in si tako oplemenitimo življenje«, je za Večer izjavil Dr. Željko Ćurić, dr. med, psihiater in komunikolog. Nadalje je še pojasnil, da verjame v to, da kriza nima ne pozitivnega ne negativnega predznaka, uporaba krizne situacije pa je lahko pozitivna ali negativna.

 

Spet smo videli pomembnost preventive
Ker se sam ukvarjam s takšnim poslom, na vsakem koraku vidim prednosti preventive pred kurativo. Mislim seveda na zdravje. Porast psihičnega nasilja v domačem okolju je v korona izolaciji očitno in velika večina manj aktivnih posameznikov je med tem časom še manj aktivna kot sicer. Računalniške igre seveda ne sodijo med fizične aktivnosti, čeprav je samo še vprašanje časa kdaj jih bodo sprejeti med šport. Verjetno ne rabim posebej poudarjat, da smo fizično in psihično zdravi, v takšnih in drugačnih kriznih časih v velikanski prednosti. Želim si, da bi imeli vsi možnost doseganja optimalnih pogojev za naše zdravje, tako psihično kot fizično.

2020-04-17T17:35:39+00:00